Papež Janez XXII
Leta 1318 je o
svetem Tomažu dejal: „Njegovo življenje je bilo sveto, njegov nauk pa je lahko
le čudežen ... saj je Cerkev razsvetlil bolj kot vsi drugi učitelji. Z uporabo
njegovih del lahko človek v enem letu pridobi več, kot če bi vse življenje
preučeval nauk drugih“.
Sveti Pij V.
Leta 1567 je
Tomaža razglasil za doktorja Cerkve in dejal, da je “najbolj bleščeča luč
Cerkve“, čigar dela so “najzanesljivejše pravilo krščanskega nauka, s katerim
je razsvetlil apostolsko Cerkev in dokončno odgovoril na številne zmote.”
Božji služabnik Benedikt XIII.
Redu pridigarjev
je napisal: “Z vso energijo nadaljujte z deli vašega doktorja, ki so bolj
bleščeča od sonca in napisana brez sence zmote. Ta dela so Cerkev proslavila s
čudovito strokovnostjo /.../ in z
najzanesljivejšim pravilom krščanskega nauka varujejo in zagovarjajo resnico
naše svete vere.“
Papež Leon XIII.
“Največja je Tomaževa
slava, ki je povsem njegova in je ne deli z nobenim drugim katoliškim doktorjem
- tridentinski očetje so, da bi med konklavami dostojno postopali, želeli imeti
na oltarju skupaj s Svetim pismom in dekreti papežev odprto Summo svetega
Tomaža Akvinskega, /.../”
Spodbujamo vas, da za dobrobit družbe in v ime napredka vseh
znanosti z vso resnostjo obnovite zlato modrost svetega Tomaža in jo razširite
daleč naokoli za obrambo in lepoto katoliške vere.
Sveti Pij X.
“Od blažene smrti sv. Učitelja ni Cerkev sklicala niti enega
koncila, na katerem sv. Tomaž ne bi sodeloval z bogastvom svojega nauka.”
“Ni mogoče brez
velike škode zapustiti Akvinskega, zlasti v filozofiji in teologiji.”
“Če smo mi ali
naši predhodniki kdaj koli odobrili nauk katerega koli drugega avtorja ali
svetnika s posebno pohvalo, združeno s povabilom in naročilom, naj ga širimo in
branimo, je mogoče zlahka razumeti, da je bil pohvaljen le, kolikor se je
skladal z Akvinčevimi načeli ali jim nikakor ni nasprotoval.”
Benedikt XV.
„Skupaj z našimi predhodniki smo enako prepričani, da je
edina filozofija, ki je vredna naših prizadevanj, tista, ki je v skladu s
Kristusom. Zato je vsekakor treba spodbujati študij filozofije po Akvinčevih
načelih in sistemu, da bi bila razlaga in nepremagljiva obramba božansko
razodete resnice toliko celovita, kolikor jo zmore izpeljati človeški razum.“
“Cerkev je Tomažev nauk razglasila za svojega.”
Papež Pij XI.
“Vsekakor se tako strinjamo s pokloni, ki so bili namenjeni
njegovemu skoraj božanskemu sijaju, da menimo, da bi Tomaža morali imenovati ne
le angelski, ampak tudi splošni ali univerzalni cerkveni učitelj. Kot pričajo
nešteti dokumenti vseh vrst, je Cerkev sprejela njegov nauk za svojega... Ni
čudno, da je Cerkev to luč naredila za svojo, se z njo okrasila in z njo
ponazorila svoj nesmrtni nauk ... Ni čudno, da so vsi papeži med seboj kar
tekmovali, kdo bi ga bolj poveličeval, priporočal, vpeljeval kot vzornika,
učitelja, doktorja, zavetnika in zaščitnika vseh šol ... Tako kot so v starih
časih rekli Egipčanom v času lakote: "Pojdite k Jožefu," da bi dobili
zalogo žita, ki bi nahranila njihova telesa, tako tistim, ki zdaj iščejo
resnico, zdaj pravimo: „Pojdite k Tomažu“, da bi od njega lahko zahtevali hrano
trdnega nauka, ki ga ima v izobilju, da bi nahranil njihove duše za večno
življenje.”
“Naj torej draga mladina z veliko prizadevnostjo lista dela
svete teologije, in sicer tista, ki jih je sestavil sam Angelski učitelj, ali
tista, ki so iz njegovih del pozneje potekla kakor najčistejši potoki iz
bistrega izvora.”
Božji služabnik papež Pij XII.
“ /.../ tako lepo je uskladil krščansko resnico s trdoživo
peripatetično filozofijo, da Aristotel ni bil več sovražnik, ampak je nasprotno
postal bojevit zagovornik Kristusa ... Zato naj tisti, ki želijo biti pravi
filozofi, ... načela in temelje svojega nauka črpajo od Tomaža Akvinskega.
Sveti Pavel VI.
“On je takšen Mojster, da je še danes pomemben in v razmahu
številnih zmotnih ali dvomljivih mnenj - preroški!”
Sv. Janez Pavel II.
“Cerkev je upravičeno nenehno predlagala svetega Tomaža za
mojstra misli in vzor pravega načina poučevanja teologije.”
„Sveti Tomaž je pristen vzgled za vse, ki iščejo resnico. V
njegovem razmišljanju so zahteve razuma in moč vere našle najbolj vzvišeno
sintezo, ki jo je kdajkoli dosegla človeška misel, saj je znal zagovarjati
radikalno novost, ki jo je prineslo Razodetje, ne da bi pri tem zmanjšal pogum,
ki je lasten razumu.“
„Filozofija svetega Tomaža si zaradi svojega duha odprtosti
in univerzalizma, značilnosti, ki ju je težko najti v mnogih smereh sodobne
misli, zasluži, da jo mladi našega časa pozorno preučujejo in s prepričanjem
sprejemajo.“
Papež Benedikt XVI.
“Nikoli ne smemo pozabiti, da globina misli svetega Tomaža
Akvinskega izhaja iz njegove žive vere in goreče pobožnosti, ki ju je izražal v
navdihnjenih molitvah, kot je ta, v kateri Boga prosi:
„Daj mi, Gospod, moj Bog, um, da te spoznam, srce, da te iščem, modrost, da te
najdem, tebi všečno ravnanje, zvesto vztrajnost v čakanju nate, in upanje, da
te končno objamem.”
Papež Frančišek
„Čeprav je njegov
[Akvinskega] vpliv na oblikovanje moralnega in pravnega mišljenja moderne dobe
nedvomen, bi se lahko ponovna vzpostavitev filozofske in teološke perspektive,
na kateri je temeljilo njegovo delo, izkazala kot zelo obetavna za našo
poglobljeno refleksijo perečih družbenih vprašanj našega časa.“
Akvinski je „mojster“ in ne le „intelektualec kot mnogi
drugi,“ je dejal papež.
Ni komentarjev:
Objavite komentar